O projektu

Utemeljitev potreb po učnem programu

Učni program Digitalno zgodovinopisje (Digitalne veščine za preučevanje in predstavitev preteklosti in kulturne dediščine) naslavlja novosti in spremembe v panogi. Z razmahom digitalizacije se v znanstvenih in strokovnih institucijah (arhivi, muzeji, raziskovalni inštituti, knjižnice, univerze in nevladne organizacije) oziroma na področju strok, ki se ob zgodovini posvečajo analizi in predstavitvi preteklosti (arheologija, kulturologija, sociologija, antropologija in muzeologija), kaže vse večja potreba po interdisciplinarnih znanjih, ki presegajo tradicionalne metodološke veščine in konkretna pridobljena znanja diplomantk in diplomantov. Nepovratnost t. i. digitalnega prehoda na področju proučevanja preteklosti potrjuje tudi dejstvo, da večina podatkov, ki jih sodobne družbe ustvarjajo v zadnjih dveh desetletjih, nastaja v digitalni obliki in v tej obliki tudi konča v arhivih. Brez osnovnega poznavanja digitalnih metod, tehnik in veščin bo v prihodnosti poklicno udejstvovanje na tovrsnih področjih močno oteškočeno.

Učni program naslavlja 4. cilj trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, in sicer ”kakovostno izobraževanje”, pri čemer prispeva k izboljšanju kazalnikov 4.4 (povečanje števila mladih in odraslih s tehniškim in strokovnim znanjem in spretnostmi za zaposlitev), 4.5 (enakopraven dostop do strokovnega usposabljanja oz. do vseh ravni izobraževanja) in 4.7 (pridobitev znanj in spretnosti, potrebnih za spodbujanje trajnostnega razvoja ter trajnostnega načina življenja in dela).

Splošni pogoji projekta so na voljo na tej povezavi.

Predvideni učni izzidi

Udeleženke in udeleženci, ki uspešno zaključijo usposabljanje, bodo osvojili znanje za samostojno ustvarjanje digitalnih zgodovinskih virov, uporabo tematskega modeliranja in korpusnojezikoslovnih metod pri analizi parlamentarnih razprav ter uporabo daljinskega zaznavanja za raziskovanje preteklih aktivnosti v krajini. Prav tako bodo znali uporabljati orodja OCR in GIS, kritično vrednotiti digitalna gradiva, ustvarjati večpredstavnostna gradiva (interaktivnost, vizualizacija, digitalne zgodbe) ter spoznali osnove video produkcije in ustvarjanje multimedijskih vsebin. Ob koncu usposabljanja bodo sposobni ustvariti lastno digitalno bazo virov in literature.

Vsebinski sklopi

Izobraževanje vključuje naslednje vsebinske sklope: Ustvarjanje digitalnih virov, Tematsko modeliranje in korpusnojezikoslovne metode za analizo podatkov, Uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja v zgodovinopisju, Izbrrane metode digitalnega zgodovinopisja, Digitalna orodja za vizualizacijo podatkov, interaktivnost gradiv, pripovedovanje zgodb in sodelovalno delo, Videoprodukacija, Orodje Zotero in Poznavanje osnov data managementa in zgodovinopisje.

Sodelujoče institucije

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, LMMFE Laboratorij za multimedijo, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana
History Department, Univerza v Gradcu, Attemsgasse 8/III, 8010 Graz

Ciljna skupina

Ciljna skupina so študentke in študenti oziroma diplomantke in diplomanti humanističnih in družboslovnih študijskih smeri, ki delujejo v javnih znanstvenih ter strokovnih institucijah oziroma v nevladnih organizacijah. V učni program se bodo vključevali z namenom pridobivanja dodatnih znanj, veščin in spretnosti s področja ustvarjanja in rabe digitalnih virov za potrebe preučevanja preteklosti oziroma reprezentacije kulturne in materialne dediščine. V okviru učnega programa bodo udeleženke in udeleženci osvojili specifična digitalna znanja in spretnosti, ki jih bodo lahko uspešno uporabili za usmerjanje digitalnega prehoda v javnih in nevladnih organizacijah. Osrednji motiv udeleženk in udeležencev za vključitev v učni program je potreba po pridobivanju dodatnih veščin za naslavljanje izzivov digitalnega prehoda. Predvidena ciljna skupina je heterogena po starosti, poklicnem statusu in kompetencah. Tovrstni heterogenosti bosta prilagojena dinamika izobraževanja in izbrani didaktični pristopi (spletno učno okolje ter poudarek na projektnem delu z možnostjo opravljanja posameznih podsklopov »na daljavo« v več korakih).