Digitalno zgodovinopisje

Dobrodošli na spletni strani projekta Digitalno zgodovinopisje.

Zgodovinarski poklic se v zadnjih desetih letih sooča z velikimi spremembami, saj je vse več podatkov digitaliziranih, po drugi strani pa se širi nabor vključevanja digitalnih raziskovalnih metod in načinov digitalne reprezentacije v humanistično raziskovanje. Delo s podatki zahteva specifična znanja, ki na eni strani vključujejo široko poznavanje zgodovine, zmožnost kritičnega vrednotenja virov, razumevanje epistemoloških zagat, na drugi strani pa tudi številne tehnične veščine in spretnosti, potrebne za pridobivanje, analizo in predstavitev zbranih digitalnih podatkov.

ŽAL VAS OBVEŠČAMO, DA SO VSA MESTA ZA IZOBRAŽEVANJE ŽE ZAPOLNJENA, ZATO PRIJAVA NI VEČ MOGOČA. HVALA ZA IZKAZAN INTERES! SPREMLJAJTE NAŠO SPLETNO STRAN, SAJ BOMO IZOBRAŽEVANJE PONOVILI POMLADI 2025.

Aktualne novice

Urnik izvedbe izobraževanj

Objavljen je urnik izvedbe izobraževanj, ki bodo potekala od oktobra 2024 do januarja 2025. Usposabljanja bodo potekala v živo na različnih lokacijah in v spletnem okolju. Udeleženci bodo imeli možnost interaktivnega...

Ustvarjanje digitalnih gradiv

Učne vsebine: Uvod v ustvarjanje digitalnih virov, Digitalizacija virov, Razširljivi označevalni jezik (XML), Uvod v označevanje besedilnih virov, Zapis metapodatkov v teiHeader, Označevanje proze in poezije, Označevanje imenskih entitet, TEI infrastruktura.

Tematsko modeliranje

in korpusnojezikoslovne metode za analizo podatkov

Učne vsebine: uvod v strojno učenje in obdelavo naravnega jezika, metoda LDA, priprava podatkov na analizo, analiza parlamentarnih govorov, osnove korpusne lingvistike, parlamentarni korpusi, uporaba korpusnojezikoslovnih metod za analizo parlamentarnih govorov.

Uporaba podatkov

zračnega laserskega skeniranja v zgodovinopisju

Učne vsebine: lidar in zgodovinopisje, uvod v daljinsko zaznavanje, zračno lasersko skeniranje kot metoda daljinskega zaznavanja, digitalni modeli terena kot vir za razumevanje časovne globine krajine, branje oz. interpretacija digitalnih modelov terena, integracija z drugimi viri.

Izbrane metode

digitalnega zgodovinopisja

Učne vsebine: splošni uvod, OCR, OCR v primerjavi s HTR, običajna orodja (Transkribus in Tesseract), orodja HTR na osnovi umetne inteligence, GIS, spoznavanje QGIS, GIS kot način vizualizacije zgodovinskih podatkov, vključevanje GIS v zgodovinsko delo.

Digitalna orodja

za vizualizacijo podatkov, interaktivnost gradiv, pripovedovanje zgodb in sodelovano delo

Učne vsebine: uporaba digitalnih orodij za izdelavo interaktivnih večpredstavnostnih gradiv z orodjem h5p, vizualizacija podatkov z orodjem Canva, digitalno pripovedovanje z orodjem Scratch, digitalno platno za podporo sodelovalnemu delu.

Videoprodukcija

Učne vsebine: osnove video produkcije, oprema in postavitve, snemanje v praksi, osnove video postprodukcije, video montaža posnetkov.

Orodje Zotero

Učne vsebine: Elementi in funkcije ter praktična demonstracija uporabe orodja Zotero.

Poznavanje osnov

data managementa in zgodovinopisje

Učne vsebine: »FAIR« načela v data managementu: iskanje (»findable)« podatkov z iskalnimi in trajnimi identifikatorji (DOI) in metapodatki; dostopnost (»accessible«) podatkov, npr. prek repozitorija podatkov (CURIS); interoperabilnost (»interoperable«) podatkov; uporabnost (»reusable«) podatkov, npr. z licencami Creative Commons, natančneje CCBY.

Cilj projekta

Cilj projekta je usposobiti udeležence za ustvarjanje, analizo in vizualizacijo digitalnih virov, razviti interdisciplinarne veščine ter prilagoditi izobraževanje zgodovinarjev potrebam digitalizacije in trga dela.

Vsebinski sklopi

V izobraževanju bodo na voljo vsebinski sklopi s področij ustvarjanja digitalnih virov, tematskega modeliranja, lidar podatkov, metod digitalnega zgodovinopisja, vizualizacije, videoprodukcije, programa Zotero in osnov data managementa.

Sodelujoče institucije

UL Filozofska fakulteta, UL Pedagoška fakulteta, UL Fakulteta za elektrotehniko, Inštitut za novejšo zgodovino.

Udeleženci

Ciljna skupina so študentke in študenti oziroma diplomantke in diplomanti humanističnih in družboslovnih študijskih smeri, ki delujejo v javnih znanstvenih ter strokovnih institucijah oziroma v nevladnih organizacijah.